Vzporedno smo preizkusili dva različna motorja v alfi 156 SW, bencinskega v alfi 156 SW 2,0 JTS distinctive in turbodizelskega v alfi 156 SW 2,4 JTD TI. Slednji se izkaže kot veliko bolj suverena športna izbira, ki jo je v testnem avtomobilu značajsko zaokrožil paket opreme TI. Da pa se ne bi kolcalo tudi najbolj zagrizenim alfistom, je turbodizelska različica na voljo tudi brez oznake JTD na zadku.
S prenovo še agresivnejši sprednji del
Alfa 156 je s prenovo dobila bolj markanten in predvsem bolj tradicionalno hišno zaznamovan obraz. Značilna alfina trikotna maska se zajeda globlje v sprednji odbijač, obdajajo pa jo agresivnejši sprednji žarometi. Registrska tablica je zaradi tega pomaknjena na levo stran odbijača, medtem ko je karavanski zadek praktično ostal enak kot pred prenovo. Kromirane kljuke na sprednjih vratih se spogledujejo z legendarno gulietto, medtem ko so zadnje skrite v plastičnem okviru stekla in tako ustvarjajo vtis trivratnega športnega karavana s kupejevskim pridihom.
Utesnjena potniška kabina
Notranjost je ostala praktično nespremenjena, kar pomeni nekoliko utesnjeno potniško kabino in skromen prtljažni prostor (v osnovi 360 litrov oziroma 1.180 litrov ob podrti zadnji klopi). Uporabljeni materiali so solidne kvalitete, zato pa je končna obdelava premalo kakovostna in se ji pozna italijanski pridih. Pohvaliti velja odlične športne sedeže (usnjene v opremi TI) s solidnim bočnim oprijemom, vendar se za takšen športni avtomobil sedi razmeroma visoko, pa tudi sicer ergonomija ni med najboljšimi.
Turbodizel je na papirju hitrejši, bencinski motor poskočnejši
Primerjali smo dva različna pogonska agregata, 2,0-litrski bencinski JTS motor z močjo 166 KM pri 6.400 vrtljajih in navorom 206 Nm pri 3.250 vrtljajih na minuto ter 2,4-litrski petvaljni turbodizel JTD z močjo 176 KM pri 4.000 vrtljajih in največjim navorom 385 Nm pri 2.000 vrtljajih motorne gredi. Tono in pol težka bencinsko gnana alfa 156 SW tako od nič do sto kilometrov na uro pospeši v 8,2 sekunde in doseže največjo hitrost 220 kilometrov na uro, sto kilogramov težja sestra s turbodizelskim srcem pa je nekoliko hitrejša, a manj poskočna. Največja hitrost znaša 225 kilometrov na uro, do številke sto na merilniku hitrosti pa potrebuje 8,6 sekunde.
V obeh primerih športen zvok motorja
Tudi med vožnjo je značaj obeh motorjev popolnoma različen. 2,0-litrski JTS, eden izmed najboljših ta hip, nudi veliko veselja predvsem v visokih vrtljajih, Italijani pa so ga začinili tudi z rezkim športnim zvokom. Nižje je motor nekoliko manj odločen, kar je posledica razmeroma majhne prostornine in petstopenjskega ročnega menjalnika s precej na dolgo določenimi prestavnimi razmerji. V kombinaciji z 2,4-litrskim turbodizelskim JTD se moč na sprednji kolesni par prenaša preko šeststopenjskega ročnega menjalnika, kar še bolj poudari bogato zalogo široko razporejenega navora. Pospeševanje je tako pri vseh hitrostih in v vseh prestavah solidno, v prvih treh že skoraj brutalno. Motor v prostem teku zaradi petvaljne zasnove dokaj uspešno skriva svojo turbodizelsko dušo, ob priganjanju pa postreže z mogočnim bobnenjem.
Turbodizelski navor prekosi športno vrtenje bencinskega stroja
Turbodizel kljub na papirju podobnim zmogljivostim zaradi bogatega navora med vožnjo in predvsem pri pospeševanjih daje precej bolj brezkompromisen občutek od bencinskega motorja. K temu v veliki meri prispeva tudi šeststopenjski menjalnik, ki bi še kako prav prišel tudi bencinskemu stroju, medtem ko bi v večini primerov turbodizlu zadostoval že menjalnik s petimi stopnjami. In še testna poraba goriva: slabih osem litrov plinskega olja oziroma dobrih deset litrov neosvinčenega bencina na sto kilometrov.
Vrhunska lega na cesti
Lega alfe 156 SW je v obeh motornih različicah vrhunska, k čemur pripomore športno trdo podvozje. To bodo cenili predvsem športno naravnani vozniki, medtem ko bo ostale motilo nekoliko preveč dosledno prenašanje neravnin s ceste na telesa potnikov. Pri alfi 2,4 JTD se pozna večja teža pogonskega agregata in v povezavi s tem nekoliko manj idealna razporeditev teže, zaradi tega začne tudi nos avtomobila nekoliko hitreje siliti iz ovinka oziroma ESP posreduje prej kot pri bencinski različici. Zavore, podprte z ABS in EBD (elektronska razporeditev zavorne sile) so pri obeh avtomobilih enake, a spet zaradi manjše teže avtomobila bolj suverene pri bencinsko gnani alfi. Poleg omenjene aktivne varnosti je v serijski opremi distinctive tudi šest zračnih blazin, dvopodročna klimatska naprava in še kaj, paket opreme z obujeno oznako TI (876.800 SIT) pa je bogatejši za športno podvozje, 17-palčna platišča, usnjeno oblazinjenje in športne dodatke.
2,4 JTD je 550 tisoč tolarjev dražji od 2,0 JTS
Alfa 156 SW je s prenovljeno in športno osveženo obliko še danes izjemno privlačen avtomobil. Bencinska motorna izbira, alfa 156 SW 2,0 JTS distinctive, stane 5,85 milijona tolarjev, turbodizelska, alfa 156 SW 2,4 JTD TI, pa 7,16 milijona oziroma brez opreme TI 6,40 milijona tolarjev. V vseh primerih je cena poštena, saj so vozniški užitki na izjemno visoki ravni, pa tudi oprema je v obeh primerih bogata v primerjavi s konkurenco.
Foto: Miloš Milač